Zastava in grb Begunj
sta bila prvič predstavljena 4. maja 2004 na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti Begunje ob krajevnem prazniku. Predlog in utemeljitev zanju sta pripravila Stane Adam in mag. Jure Sinobad.
Iz razlage grba in zastave:
Najstarejša znana »begunjska« naselbina je na Njivicah, južnem spodmolu Gač, kjer najstarejše najdbe kažejo na bronasto dobo. Na poti med Njivicam in gradom Kamnom je Zijalka, jama, ki se v srednjem veku imenuje Luknja (Lueg). Ta je predkrščansko svetišče in v njej ni bilo srednjeveškega gradu. Iz virov je lepo videti, da so osebe, ki se imenujejo po Luknji in gradu Kamen, ene in iste. Tudi terenske raziskave so pokazale, da na tej lokaciji niso mogli rezidirati ortenburški ministeriali najvišjega ranga, saj bi živeli slabše kot njihovi podložniki.
Grad Kamen se v virih prvič omenja leta 1145, gotovo pa je starejši od Ortenburžanov, ki so prišli v te kraje okoli leta 1102. Grad je bil ves čas ortenburške vladavine (do 1418) središče in stolni grad gospostva.
Grajski rod je na začetku 14. stoletja močno narasel. Iz treh zakonov Ulrika ali Markvarda s Kamna so nastali rodovi Posch, Stainer in Pfeffel. Prvi dve imeni se nanašata na grad Kamen in njegovo simboliko, ime Pfeffel pa je nosil grajski rod, ki si je postavil dvor v bližini cerkve. Temu je svaštvo in dedovanje po rodbini Rain z Brega pri Ložu poleg posesti prineslo tudi vzdevek. Z nenadnim koncem Ortenburžanov leta 1418 in nastopom Celjanov so se tudi Rainerji umaknili v Kranj in Ljubljano.
Rod z gradu Kamen je imel za grb kroglo na ščitu. Povečana rodbina in razseljevanje na začetku 14. stoletja je prinesla tudi dedovanje grba. Tudi zaradi spoznavnosti so se rodovi odločili za grbe z eno, dvema in tremi kroglami. Pfeffli z dvorca pri cerkvi, kasnejši Raini oziroma Rainerji, so za grb imeli tri krogle na ščitu. V heraldični literaturi je grb Rainerjev dokumentiran kot tri zlate krogle na rdečem ščitu.
Grb Rainov iz Begunj je grb prvih prebivalcev begunjskega gradu in je tako tudi grajski grb. Begunjski grb je avtohton in je med drugim tudi simbolni dedič prazgodovinskih Begunj na Njivicah, predvsem pa srednjeveškega gradu in grajske rodbine s samega začetka uporabe grbov. Predlog za begunjski grb ima simbolni izvor v krajevni mitološki sliki, zgodovinski izvor na gradu Kamen, heraldični izvor pa v samem kraju, na begunjskem gradu in v grajskem rodu.
Zlata je barva spoznanja, nesmrtnosti, vzvišenega in poduhovljenega uma. Simbolizira popolnost, nesmrtnost in svetlobo oz. božansko prisotnost na zemlji. Našteto kaže na barvno realizacijo ideje sonca in stanje človekovega duha in poti.
