Pred izgradnjo šole z vrtcem (1973/74) in novega naselja (po 1985), je OR planirala cesto na novo zazidalno območje Poddobrava. Ta bi bila podaljšek ceste nad Elanom, novi mostom ter do osrednje vaške ceste Begunje-Zgoša. Od tu se že sedaj zavije k šoli. Nesporni obveznosti pa se OR izmika. Leta 1996 je ob njeni trasi dovolila postaviti hišo, leta 2017 pa traso celo črtala iz PRO. V naravi je cesta mogoča po severni strani hiše.
Šola in Poddobrava sta po skoraj pol stoletja brez cestne povezave, ki je lokacijo šole in novo naselje utemeljevala. ¼ populacije Begunj prekomerno obremenjuje ozke vaške ulice proti cerkvi ali skozi Zgošo in jih zato naredi nevarne za najšibkejše uporabnike v prometu, osnovnošolce na poti v šolo, ker ni prostora za pločnike.
Leta 2008 in 2012 je trasa zanjo bila vrisana. 7.9.2016 je občina KS-u predstavila prometni model Begunj, ki ne podpira več obvoznice na vzhodni strani naselja. S to obrazložitvijo je leta 2017 traso, ki je obvoznico in šolo povezovala s krajem, črtala iz PRO. Trasa pa alternative nima.
Zaradi dejstva, da so Begunje ‘najmlajša KS v občini’, bo šola morala postati 9-letka in bo nova cesta več kot opravičena.
Tem dejstvom, ki šoli večajo pomembnost v kraju, kot tudi zaradi oviranih dostopov večjih vozil (gasilci, bus, ..), bi OR morala dati resno razvojno pozornost.
Šola je zgrajena na temeljih, ki prenesejo nadgradnjo. Ker ima tudi dovolj veliko telovadnico, bi morala biti občinska razvojna prioriteta.
Rešitev: sprememba PRO. KS vztraja na cestni povezavi trgovina-šola, ki je edina smiselna in je bila prvotno planirana. Obvoznica preko Drnče ni sprejemljiva, ker kraj želi omenjeno območje nameniti peščcem, kolesarjem, od motoriziranega prometa pa zgolj lastnikom zemljišč. To je tudi skladno s predhodno odločitvijo, da je Juliana Trail pelje točno po tej trasi, ki bi jo OR namenil obvoznici. Nenazadnje pa je smiselno in logično, da se celotni kraj poveže s središčem, kar bi obvoznica proti Zapužam preprečila, saj bi ¼ prebivalcev Begunj prometno oddaljila od kraja.
Iz prostorskega reda Občine Radovljica je bila v letu 2018 izbrisana trasa možne povezave Poddobrave s centrom Begunj, ki je bila v prostorskem redu ves čas.
Prostorski red 2016:
Prostorski red 2018:
Svet KS je na 17. redni seji 23.01.2018 sprejel sklep, da mora ta trasa dostopa do Poddobrave ostati v prostorskem redu Občine Radovljica vsaj dokler se ne poišče alternativna rešitev. Ker je bila to dosedaj edina rešitev, ki kvalitetno povezuje šolo in Poddobravo s centrom vasi, je nesmiselno, da se jo kar izvrže iz prostorskega reda brez da bi bila prej pripravljena alternativa.
OR je l. 2008 sprejela, 2012. pa potrdila občinski prostorski načrt (PRO). Določa tudi potek dela državne ceste (DC) kot meje občinskega podrobnega prostorskega načrta Begunje Center (OPPN B-C). Oba dokumenta pa trgovino oddaljujeta od realizacije.
Po PRO bi se državna cesta od pokopališča podaljšala za 100 m do ‘krožišča’ na severni strani Elana. Od tod bi krenila proti Poljčam.
Potrebe po večji trgovini so starejše od PRO. Lastnik objekta je l. 2016 kupil sosednje zemljišče, ki omogoča povečanje lokala in parkirna mesta. Idejni načrt je bil predstavljen OR in KS. Dostava za trgovino je planirana z lokalne ceste. Ko bi ‘postala’ ta iz lokalne postala državna, tam dostavna vozila več ne bodo smela stati.
Čeprav je 7.9.2016 Župan predstavnikom KS-a povedal, da so ».. prepoznane napačne urbanistične poteze v PRO za Begunje ..«, OR za letos planira nadaljevanje l. 2017 prekinjene izdelave OPPN B-C.
Leta 2017 pa je OR v PRO ukinila traso povezovalne ceste proti šoli in OPPN B-C naredila prostorsko popolnoma nelogičen.
Na širšem področju Podgore je potrebno sproti vzdrževati vodotoke in graditi nove rešitve za odvajanje meteornih voda glede na novo nastale potrebe. Področje je zaradi specifične geološke zgradbe tal (ilovnata tla) značilno po muhastem obnašanju vode, ki spreminja svoje vodotoke, koplje podzemne rove, brezna na obdelovalnih površinah ter uničuje cestno infrastrukturo (uničevanje muld, spodkopavanje in pokanje asfalta) v kolikor ni pravilno upravljana. Sprotno preventivno upravljanje je nujno tudi za izogib dragih sanacijskih ukrepov kot naprimer podor ceste med Zadnjo in Srednjo vasjo. Potok, ki je povzročil omenjeni podor na državni cesti, še vedno ni urejen in se prosto pretaka po zemljiščih nad obnovljenim delom ceste ter ob padavinah tudi preko opornih zidov in preko ceste. Zelo verjetno bo nekoč ta voda zopet našla pot pod cesto in začela s spodkopavanjem. Takih predelov ob državni in občinskih cestah je še več. Kritičen problem je tudi cesta v polje pod Srednjo vasjo/do hiše Mlaka 8, kjer voda zaradi neurejenosti ob vsakem deževju odnaša pesek na travnike, na cesto pa ga je potrebno neprestano ponovno dovažati (nepotrebni stroški in delo).
Rešitev: OR pristopi k izgradnji poterbnih manjkajočih sistemov odvodnavanja, problematika skupaj s konkretnimi problemi in lokacijami je bila že večrat posredovana OR, vendar dosedaj še ni bilo odziva.
Proračun za l. 2021 planira načrt prenove ceste Lesce – Begunje. Tako odmaknjeno planiranje pomeni, da ceste, ki potrebuje tudi kolesarsko pot, še dolgo ne bo. To je za kraj kot so Begunje, ki ga obišče veliko turistov, nesprejemljivo.
Cesta ima od odseku trgovina – križišče s cesarsko cesto nekaj nevarnih in prometno slabih toč:
Objekt je v občinski lasti in vseskozi je v njem bilo jedrno krajevno dogajanje (kultura). Preveri naj se možnost njene dogradnje in sanacije za osrednje kulturno središče kraja.
Uvod Ob vse večji priljubljenosti prostočasnih in športnih aktivnosti na prostem (pohodništvo, kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, gobarjenje…) ter ob sočasni konstantni rasti turističnega obiska v Občini Radovljica, v TIC Begunje zaznavamo vedno večji pritisk obiskovalcev na gorato zaledje Krajevne skupnosti Begunje. Najbolj je izpostavljeno območje doline Drage in Krpina, prometno pa je močno obremenjeno tudi izhodišče pohodniških poti v središču vasi. Kljub siceršnjemu upadu tujih gostov v času globalne pandemije, pritisk obiskovalcev na rekreacijska območja v naravi ni pojenjal. Celo več, v času regijskih in občinskih zapor se je celo stopnjeval. Naravni prostor močno povečan obisk še nekako prenese, čeprav se tudi tu pojavlja vedno več problemov. Vsako leto samoniklo nastajajo novo uhojene steze, kar posledično prinaša motenje divjadi, erozijo zemljine ter potencialne konflikte z lastniki zemljišč. Povečuje se tudi količina odpadkov v naravi, neposredno ob poteh doživetje naravnega okolja kazijo pasji ter človeški iztrebki. Za naravo je obremenjujoče tudi neurejeno (mestoma povsem stihijsko) parkiranje osebnih vozil, s katerimi obiskovalci žal silijo vse globje v naravno okolje. Posebej problematična je vožnja z motornimi kolesi v naravnem okolju , problem je posebej izrazit v dolini Belega potoka, pa tudi na Kališču in Gojzdecu. Mnoge od naštetih težav bi lahko odpravili s celostnim in sistematičnim urejanjem obiska v gorskih dolinah Drage in Krpina. Z ureditvijo parkirišč (oz. urejenih dostopnih točk) bi lažje usmerjali obisk, poskrbeli bi za umirjanje prometa ter posledično zmanjševali negativne vplive na naravno okolje. V neposredni soseščini si lahko ogledamo kar nekaj lepih primerov dobre prakse (Dolina Završnica, Bohinj, Dolžanova soteska…) Skrajni čas je, da tudi Občina Radovljica (kot vedno bolj prepoznavna turistična destinacija), pristopi k reševanju te problematike in primerno infrastrukturno uredi svoje najlepše alpske doline.
ZAŠČITA DOLINE DRAGE
Izdelana projektna naloga, ki je osnova za nadaljnje delo. Ureditev parkirišč nasproti pokopališča, umiritev prometa in namestitev zapornice, plačljiva parkirišča. Vse je bilo poslano na OR za ureditev prometa in parkiranja na območju KS.
Dolina Draga – Oris problematike in predlogi za ureditev Dolina Draga predstavlja izredno priljubljeno izhodišče za planinske pohode na Begunjščico (Roblekov dom, Planina Planica, Poljška Planina) ter prehodne ture v Karavankah (Preval – Ljubelj, Završnica Stol). Tudi sama dolina s kulturno-zgodovinskimi vrednotami (Grad Kamen, grobišče talcev, obeležja NOB) ter naravnimi privlačnostmi (soteska Luknja, Ledena trata, potok Begunjščica) sama po sebi predstavlja cilj turističnega obiska in rekreacije. Velika večina obiskovalcev v dolino vstopa z osebnimi avtomobili, pri tem so njihovi motivi in ravnanje različni. Izletniki-turisti si navadno želijo ogledati grad Kamen, pri čemer naletijo na pomanjkljivo parkirno signalizacijo. Ko se zapolnijo tri prosta parkirna mesta ob mostu “Pri Vazarju” (parc. št 221/4 K.O. Begunje, pogosto parkirajo vzdolž kamnitega zidu (parc. št. 1884/1 K.O. Begunje), s tem ovirajo pretočnost občinske ceste Begunje – Draga ter ogrožajo prometno varnost. Nekateri se opogumijo in sledijo (privatno nameščenemu) smerokazu, ki jih usmerja na parkirišče neposredno pod gradom Kamen (parc.št. 228/10 in 228/4. obe K.O. Begunje). To parkirišče je z umestitvijo pitnika (pobuda TD Begunje) in pripravo kanalizacijskega priključka že dobilo prve nastavke za urejeno dostopno točko/parkirišče.
Predlog: Parkirišče P1 Grad Kamen Zemljišča so v lasti Občine Radovljica, potrebno bi bilo vidneje označiti parkirni prostor, dodati lesene klopi, smetnjake, informativno/pozdravno tablo ter urediti stranišče (lahko tudi v pritličju stavbe grajske pristave). Slednje je v vsakem primeru neobhodno potrebno – tudi v oziru rastočega turističnega obiska gradu Kamen. Tisti, ki ne najdejo poti do parkirišča pod gradom, navadno parkirajo na zelenicah “Pod pasjimi pečmi” oz. pod vadbenim poligonom Društva gorske reševalne službe Radovljica (parc. št. 1533/1, K.O. Begunje). S tem prometa sicer ne ogrožajo, vendar po travnikih parkirana pločevina močno kazi krajinsko podobo ene najlepših vedut doline Drage (ozka tesen med gradom Kamen in Studorjem) ter onečašča tam stoječe spomenike NOB. Predlog: Z ličnimi lesenimi stebrički se fizično onemogoči parkiranje vozil vzdolž ceste Pod pasjimi pečmi. Najbolj ozaveščeni obiskovalci gradu Kamen se potrudijo še nekaj sto metrov naprej do parkirišča pri pokopališču talcev. Tukaj jih pogosto pričakajo skladovnice lesa, kupi sekancev ter parkirani gozdarski tovornjaki. Zaradi lesne manipulacije je površina parkirišča pogosto nevozna, blatna oz. posuta z odpadlim lubjem, žagovino ter drugimi lesnimi odpadki. Površina je bila pred časom uporabljena kot deponija za gradbeni material, uporabnik površin po zaključku del ni povrnil v prvotno stanje. Obiskovalci vozila navadno stihijsko parkirajo ob rob parkirišča, s tem pa onemogočijo optimalno izkoriščenost parkirnih površin.
Predlog: Parkirišče P2 (Pokopališče talcev) Občina Radovljica odkupi (oz.zamenja) parkirišče od agrarne skupnosti in ga infrastrukturno uredi. Površine za parkiranje se preplastijo z asfaltno prevleko, na površini se označi shema parkirnih mest za kar najboljšo razporeditev parkiranih vozil. Na pomolu nad potokom Begunjščica se uredi počivališče s klopmi, koši za odpadke, ograjo in informacijsko tablo. Med turistično sezono se v lično leseno zaslombo umesti kemično stranišče. Prek potoka Begunjščica se izvede lesena brv, s katero se olajša obisk gradu Kamen za avtobusne skupine ter razbremeni južni dostop do gradu. Severna pristopna pešpot do gradu se uredi po javnem dobrem (parc. št. 1807, K.O. Begunje). Poseka se obvodna vegetacija in tako odpre pogled na severno veduto gradu Kamen (predhodno že pridobljeno pozitivno mnenje ZGS in ARSO – Sektor območja zgornje Save). Lesno manipulativne dejavnosti se v celoti preseli na zgornje parkirišče ( “Pri požgani žagi”) oz. se za to uredi prostor na skrajni severni strani parkirišča.
Cilj: Obiskovalce doline Drage z urejeno vstopno točko nagovorimo, da svoja vozila parkirajo na utrjenem parkirišču in pot po dolini nadaljujejo peš. Smetnjaki in stranišča zmanjšajo negativne vplive na prostor, informativno/interpretacijska tabla obvešča obiskovalce o infrastrukturi pohodniških poti ter vrednotah prostora. Podoben primer dvonamenske rabe površin srečamo potem še vzdolž celotne doline. Meja med površinami namenjeni gozdarski ter pašni dejavnosti ter parkirišči ni jasno določena. Gospodarske dejavnosti agrarne skupnosti ter lastnikov gozdov morajo imeti v dolini tudi v prihodnosti prednost pred rekreacijskimi funkcijami prostora – to pa se najlažje (in v obojestransko korist) doseže prav z določitvijo namembnosti posameznih površin. Mnogi planinci silijo z osebnimi vozili čim višje v dolino, ko zmanjka parkirnih površin v Medvodju in v Pruhu se vozila parkirajo vzdolž ceste, ter na površinah namenjenih skladiščenju lesa.
Predlog: Na zgornji rob parkirišča pri pokopališču talcev se umesti prometni znak Prepovedana ustavitev in parkiranje (2236). Plato južno od nekdanje žage se očisti, razširi in nameni izključno skladiščenju lesa. Na most prek potoka Begunjščica se umesti znak za prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za lastnike zemljišč”. Očisti in uredi se tudi manipulativna površina za skladiščenje lesa nasproti Junčovca (pot na Kosorepovec/ v Loke), parkiranje dovoljeno samo lastnikom zemljišč. Parkirišče P3 (Draga) Neposredno nasproti gostišča Draga Občina Radovljica od agrarne skupnosti odkupi uredi obstoječa parkirišča, jih dodatno nasuje ter uredi – Parkirišče št. 2. Zasebno parkirišče v lasti TD Begunje pri gostišču Draga še naprej ostaja rezervirano izključno za goste gostinskega lokala. Parkirišče P4 (Pruh) Parkirišče na parc. št. 1882 (last Občine Radovljica) se označi kot zadnje uradno parkirišče v dolini Draga. Na koncu parkirišča se umesti prometni znak prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za lastnike zemljišč”. Parkirišče v Medvodju se v luči varstva narave in nižje ležečega vodnega zajetja ukine oz. se na njem uredi počivališče s klopmi ter informativno tablo. Lep nastavek za to je klopica “V lepi Dragi”, ki jo je na lokacijo namestil prostovoljec Pavel Resman. Poleg ureditve parkirišč se spodbuja tudi druge (že obstoječe) projekte trajnostne mobilnosti. Lambergova pot, kot ena od tematskih pohodniških poti Turističnega Društva Begunje, že več kot desetletje nagovarja izletnike in turiste k obisku doline Drage peš iz Begunj. Pot je bila leta 2020 v skupnem projektu JZTKR, OR ter TD Begunje na novo označena in je odlično obiskana. Turistični avtobus Hop-On Hop-Off Radolca vsak četrtek v juliju in avgustu obratuje na relaciji Begunje – Draga – Begunje, ter omogoča obisk zatrepa doline na trajnostno mobilen način. Sistem izposoje koles Gorenjska.bike med domačini zaradi zapletenega postopka izposoje ni povsem zaživel, prav tako je izrazito neprijazen tujim turistom (spletna stran za registracijo je npr. dostopna samo v slovenskem jeziku). Z majhnimi prilagoditvami sistema bi le ta lahko dosegel širši krog uporabnikov, ter nagovoril potencialne obiskovalce k obisku doline Drage s kolesom.
RAZVOJ KRPINA
PRO predvideva izdelavo OPPN Krpin. KS je pripravila več predlogov vsebin, a OR dokumenta ne začne, čeprav je v KS vseskozi prioriteta. Območje je že več kot 50 let namenjeno za prireditve in vstopna točka domačinov in obiskovalcev za krajše ali daljše ture.
Oris problematike in predlogi za ureditev Krpin (predvsem za obiskovalce iz bližnjih urbanih središč) predstavlja priljubljeno izhodiščno točko za vzpon na Sv. Peter, pogosto se uporablja tudi kot izhodišče za pohode na Poljško Planino prek Kališča, ter kot sekundarno izhodišče za Lambergovo pot. Izredno dobro obiskana in priljubljena je tudi prenovljena telovadna steza Trim Krpin. Krpin premore večje urejeno parkirišče v lasti Občine Radovljica. Z nedavno ureditvijo bankin in odstranitvijo neželenih zatravitev v avgustu 2020 se je povečala kapaciteta in uporabnost parkirišča, lažja je tudi dostopnost do informativne table. Turistično društvo Begunje je lani tudi prenovilo sanitarije v bifeju Krpin, ki služijo tudi kot brezplačna javna stranišča. Mnogim planincem parkirišče vseeno ni zanimivo, zato z avtomobili silijo navzgor po dolini Blatnice ter parkirajo ob vodarni Mravlinc ter pod nekdanjim peskokopom “V pruhu”. Ob vodarni je z ureditvijo pitnika nastal prijeten prostor za postanek in počitek, ki pa ga žal popolnoma degradira tam parkirana pločevina. Parkirana vozila ovirajo promet na gozdni cesti proti Sv. Petru in uvoz na vlako v dolino Blatnice. Ob sočasnem zaraščanju degradiranih površin z invazivnimi rastlinami vstop v kanjon prostor daje neurejen vtis, stanovalce v zatrepu doline Krpin pa moti intenziven promet.
Predlog: Na zgornji rob parkirišča v Krpinu se umesti prometni znak prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za stanovalce in lastnike zemljišč”. Še naprej se promovira Petrova pot TD Begunje, ki kot izhodišči za vzpon na Sv. Peter koristi parkirišča v središču Begunj ter parkirišče ob bifeju Krpin. Na ponatisu zloženke tematskih pohodniških v Begunjah se obe parkirišči označi s posebno ikono. Za nemoten dostop domačinov do vitalnih funkcij kraja (pošta, knjižnica, frizerski salon) se del parkirišč na izhodišču Petrove poti (območje pred pošto) opredeli kot “modra cona” za kratkočasno parkiranje.
Rešitev: Občina naj pristopi k izdelavi strokovnih podlag za OPPN Krpin.
Območje bi morali priključiti na kanalizacijsko omrežje. Sicer se v Dvorski vasi se ni smiselno lotiti potrebne obnove osrednje ceste in jo ustrezno infrastrukturno opremiti.
Iz Begunj skozi območje Katzenstein in mimo njega do Krpina ob desnem bregu Blatnice vodi obvodna pot. Zemljišča so v lasti države. Upravlja jih bolnišnica, a tega dela ne uporablja v kurativne namene. Pot je le uhojena in košena, nikoli ni bila urejena. Enako stanje je tudi z zemljišči nad Krpinom. Urejena pot s potoškimi meandri omogoča sonaravni vodni park.
Predlog ureditve pešpoti in kolesarske steze.
Rešitev: idejna zasnova urejanja in dogovor o najemu dela območja z RS.
Od l. 1999 je kompleks Katzenstein (PBB) s Plečnikovima objektoma (Jožamurka in Brezjanka) spomenik državnega pomena. Slednja dva sta ogrožena zaradi plazovitosti terena. OR je objekta prevzela v last in posest šele l. 2019. Lotila se je čiščenja terena, ne pa še sanacije, saj čaka konservatorski načrt.
Kot del zapuščine ostaja še Plečnikov javni wc, ki je zaprt, služil pa bi lahko v povezavi z oživljeno oranžerijo.
Vmes je že prišlo do vandalizma oz. uničevanja objekta, kar je nesprejemljivo.
Rešitev: Pospeši naj se sanacija ‘razpokane’ Jožamurke in okolice do Brezjanke. Objekta sta zaključek kostanjevega drevoreda in pomenita krono Begunj.
PRO za območje bolnišnice predvideva izdelavo OPPN, občina pa od l. 2008 k njemu ne pristopa. Specifična dejavnost bolnišnice terja vhode v bolnišnico tako, da so prihodi ločeni od ostalih pacientov. Dodatni problem je, da nova reševalna vozila zaradi dimenzij ne morejo vstopati skozi obstoječ vhod na severni strani. Rešitev je nov glavni vhod na J strani. Izza vrat v centralni fasadi na južni strani objekta so že prostori za sprejem pacientov. Zato je novi JZ privoz pričakovan. Rešuje tudi pristop gasilskim vozilom, kar sedaj ni omogočeno. Dovoz bi potekal poševno od križišča vrtec-Ranzingerjeva vila-pub Jurček do sredine graščinskega objekta.
Nekoč je interna, graščinska cesta na tem mestu že bila. Zato ZVKD KR poseg podpira. Pred graščino se pričakuje še dva interventna dovoza (gasilci). Zaradi že zgrajene nove trafo-postaje bo ostanek kaznilniškega zidu odstranjen. PBB je pobuda za takšne spremembe PRO že dala OR, odgovorov ni. S sprejemom OPPN, ki zaseda velik del centra Begunj, bi prvič prišlo do podrobnega prostorskega načrta. Tudi zato, ker je PBB odprtega tipa, potrebuje ureditev tudi za javnost. Časi za vlaganje v bolnišnice nikoli niso bili boljši. Istočasno bi poskusili rešiti problem ležečih policajev pri bolnici in cerkvi. Z umikom zidu bi se cesta lahko zamaknila, uredil bi se pločnik od cerkve do pokopališča. Pri vrtcu bi se uredilo krožišče z vsemi potrebnimi izvozi.
Rešitev: Sprememba PRO je nujna, enako meje OPPN PBB.
