V skladu z 18. in 19.členom Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS št.72/93) in z 2., 57. – 70, 73 členom Statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 23/99) je svet Krajevne skupnosti Begunje na Gorenjskem na svoji seji dne 3.11.1999 sprejel naslednji
STATUT
KRAJEVNE SKUPNOSTI BEGUNJE NA GORENJSKEM
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Statut krajevne skupnosti Begunje na Gorenjskem ureja in določa temeljna načela za organiziranost, delovanje in financiranje krajevne skupnosti in njenih organov (v nadaljevanju: krajevna skupnost).
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko finančnem in pravnem smislu.
2.člen
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po prej ugotovljeni volji prebivalcev, o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih očanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem bi se ustanovila nova skupnost.
Krajani naselja ali več naselij lahko predlagajo ustanovitev krajevne skupnosti, če jih je več kot 400 in imajo vsaj trgovino z osnovno preskrbo ter javni prostor za delovanje.
Predlog o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se referenduma udeležili. Referendum je veljaven če se ga je udeležila vsaj polovica volivcev območja, za katerega je predlagana nova krajevna skupnost.
Ukinitev krajevne skupnosti sprejme občinski svet, če ugotovi:
– da niso več podani zakonski pogoji za oblikovanje lokalnih skupnosti,
– če sta bila dva neuspešna razpisa volitev v svet krajevne skupnosti,
– če se v roku treh mesecev po volitvah ne konstituira svet krajevne skupnost.
V primeru ukinitve krajevne skupnosti se prebivalci ukinjene krajevne skupnosti lahko odločijo, da se v celoti ali delu priključijo k sosednjim krajevnim skupnostim, ob soglasju krajevne skupnosti h kateri se priključujejo.
3.člen
Območje krajevne skupnosti Begunje obsega naselja: Begunje, Poljče, Zgoša, Zapuže, Dvorska vas, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Mlaka.
4.člen
Krajevna skupnost v okviru ustave, zakonov, občinskega statuta in sklepov občinskega sveta samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z občinskim statutom.
5.člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo neposredno, preko organov krajevne skupnosti in občine.
6.člen
Občani se lahko obračajo s svojimi pobudami na organe krajevne skupnosti, ki jim morajo odgovoriti v roku 60 dni po prejemu pobude.
7.člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom in statutom občine.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Za obveznosti krajevne skupnosti občina odgovarja subsidiarno.
8.člen
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, katerih vrednost presega 500.000,00 SIT za redna opravila in 1.000.000,00 SIT za izredna opravila, so veljavni le ob pisnem soglasju župana in v okviru proračuna krajevne skupnosti.
V kolikor krajevna skupnost razpolaga z lastnimi sredstvi, s temi prosto razpolaga v skladu s proračunom krajevne skupnosti.
9.člen
Krajevna skupnost ima sedež v Begunjah na Gorenjskem.
Krajevna skupnost v odnosih s tretjimi osebami uporablja pečat okrogle oblike, s premerom 35 mm, z dvojnim robom. V zunanjem krogu ima napis Krajevna skupnost v notranjem krogu pa ime Begunje na Gorenjskem.
10.člen
Krajevna skupnost Begunje na Gorenjskem ima svoj praznik dne 4.maja, ker so bile na ta dan Begunje osvobojene.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
11.člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij
v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo
pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji;
– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja in pri tem sodelujejo;
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev;
– predlagajo programe javnih del;
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki
obravnavajo območje njihove skupnosti;
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu občinskemu organu;
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor, pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov;
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja;
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je krajevni
skupnosti dana na uporabo za opravljanje njihovih nalog;
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z
odlokom občine ni drugače določeno;
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, če v občini ni drugače urejeno;
– skrbijo za ceste v občinski pristojnosti, razen za lokalne ceste;
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov;
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo;
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja;
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem
območju;
– imenujejo vaške skupnosti;
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju , organizirajo
kulturne, športne in druge prireditve oz.nudijo pomoč pri organizaciji takšnih prireditev, kadar
je organizator občina.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
12.člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim bivališčem na območju krajevne
skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Svet krajevne skupnosti šteje 11 članov.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
13.člen
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter direktorja občinske uprave.
Funkcija člana sveta je častna in nepoklicna.
14.člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta na prvi seji.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta.
15.člen
Svet lahko na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
16.člen
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj tretjina članov sveta.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
17.člen
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se uporablja poslovnik sveta krajevne skupnosti, ki je smiselno prilagojen poslovniku občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti sprejme poslovnik o svojem delu z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
18.člen
Svet krajevne skupnosti dela ter smiselno sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino glasov navzočih.
19.člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in
njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja;
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti.
20.člen
Svet krajevne skupnosti lahko za pomoč pri svojem delu imenuje stalne odbore ali začasne komisije in druga delovna telesa.
21.člen
Odbori sveta krajevne skupnosti so vaški odbori: Begunje na Gorenjskem, Poljče, Zgoša, Zapuže, Dvorska vas in Podgora, ki delujejo kot začasni odbori.
Aktivno sodelujejo pri pripravi dologoročnega programa, letnega programa, izvedbi teh programov in urejanju vaških zadev.
22.člen
Komisije sveta krajevne skupnosti so:
– Komisija za komunalne zadeve in urejanje prostora
– Komisija za pokopališka vprašanja
– Komisija za socialno skrbstvo vzgojo in izobraževanje
– Gospodarska komisija
23.člen
Svet krajevne skupnosti imenuje predstavnika v odbor krajevnih skupnosti občine.
Odbor krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
24.člen
Oblike neposrednega odločanja krajanov pri odločanju v krajevni skupnosti so: zbor krajanov in referendum.
25.člen
Zbor krajanov v krajevni skupnosti:
• razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
• razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
• daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej,
• opravljajo naloge zborov krajanov v skladu z zakonom,
• dajejo predloge organom krajevne skupnosti v zvezi s pripravo programa razvoja krajevne
skupnosti, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
• oblikujejo stališče v zvezi večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
• obravnavajo predloge in pobude za ustanovitev novih krajevnih skupnosti oziroma za
spremembo njihovih območij.
26.člen
Zbor krajanov skliče župan na lastno pobudo, pobudo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev te skupnosti.
V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
27.člen
Premoženje krajevne skupnosti predstavaljajo nepremičnine in premičnine v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice. To premoženje se posebej evidentira v občinski upravi.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
28.člen
Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotavljajo sredstva v proračunu občine in s prihodki lastnega premoženja krajevnih skupnosti ali koncesij, ki jih da v upravljanje krajevnim skupnostim občina.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevne skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov krajanov, podjetij, zavodov in drugih organizacij in samoprispevkov.
29.člen
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
30.člen
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun. Sklep o posebnem žiro računu krajevne skupnosti izda župan.
31.člen
Opremo in materialna sredstva, ki jih za svoje delovanje potrebujejo sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi upravljajo sveti krajevnih skupnosti.
Za izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja sredstva občina, organizacijo te službe pa določi v soglasju z občino svet krajevne skupnosti.
32.člen
Svet krajevne skupnosti ima tajnika, ki poklicno ali nepoklicno izvaja naloge in opravila iz predhodnega člena.
Tajnik opravlja tudi računovodske posle.
V. SPLOŠNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
33.člen
Svet krajevne skupnosti sprejeme statut krajevne skupnosti in poslovnik sveta krajevne skupnosti.
Statut je temeljni akt krajevne skupnosti, ki ga sprejeme svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti.
34.člen
S poslovnikom sveta krajevne skupnosti se uredi organizacija in način dela sveta krajevne skupnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.člen
Vsi organi in akti, ki jih določa statut morajo biti konstituirani in imenovani v roku treh mesecev po objavi statuta.
Če se svet krajevne skupnosti ne konstituira v roku iz prvega odstavka tega člena oziroma po trikratnem sklicu, župan razpiše nove volitve.
36.člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
37.člen
Statut začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati statut sprejet 20.12.1995.
V Begunjah, 3.11.1999 Predsednik sveta KS:
Branko Gogala dipl.ing.