Podgora: Kolesarska povezava

Zaenkrat glede na vse ostale pereče in bolj nujne probleme je ta točka bolj želja kot nujnost, vendar bi v prihodnosti vsekakor služila svojemu namenu predvsem izenačevanju možnosti šolajočih se otrok Podgore, kjer bi zaradi večje varnosti lahko otroci sami hodili na popoldanske aktivnosti v Begunje/Radovljico/Lesce s kolesi, saj v tem času javna prevozna sredstva ne delujejo. Prav tako v ne-zimskih mesecih cesto vse pogosteje zasedajo rekreacijski kolesarji, ki vozijo vzporedno, kar privede do konflikta interesov uporabnikov te ceste. Domačini želimo cesto uporabljati za vsakdanje obveznosti in nam veliko pomeni dobra pretočnost, medtem ko omenjeni kolesarji isto cesto vidijo kot območje sproščenega preživljanja prostega časa. Takšna kolesarska povezava bi bila lahko namenjena tudi kmetisjki mehanizaciji, kot je to primer v Bohinju.

Rešitev: Verjetno bo v okviru prihodnjih finančnih perspektiv EU na razpolago kar nekaj sredstev za trajnostno mobilnost, OR naj za izvedbo tega projekta poskuša pridobiti EU sredstva.

Podgora: Kanalizacija

Tako trenutna kot načrtovana ureditev čiščenja komunalne odpadne vode za območje Podgore nista primerni. Trenutne rešitve povzročajo, da se slabo prečiščene komunalne vode (iz greznic) izlivajo v potoke ali na nižje ležeča zemljišča, kar povzroča smrad in higiensko neustreznost potokov/okolja. Tudi rešitev, ki je predvidena s strani OR za novogradnje ni primerna, saj predvideva uporabo individualne čistilne naprave s ponikovalnico. Ponikovalnice Podgoro ne delujejo, zato odpadna voda, priteče na površje na nižje-ležečih zemljiščih in s tem povzroča nepotrebne medsosedske spore. Pravilna začasna rešitev, bi bila vodenje izpustov iz čistilnih naprav v vodotoke, dolgoročno pravilna rešitev pa izgradnja skupnih čistilnih naprav za posamezno naselje oz. skupino naselij, ki so blizu, npr. rastlinske čistilnenaprave.

Rešitev: OR bi morala spremeniti projektne pogoje za novogradnje ter pristopiti k izdelavi kanalizacijskega omrežja za posamezno naselje s skupno čistilno napravo za to naselje. Po podatkih, ki jih KS Begunje ima, OR takega pristopa nima v planih in ga ne podpira ter vztraja pri tem, da bo vsak objekt potreboval lastno individualno čistilno napravo.

Podgora: Ureditev odvajanja meteornih voda

Na širšem področju Podgore je potrebno sproti vzdrževati vodotoke in graditi nove rešitve za odvajanje meteornih voda glede na novo nastale potrebe. Področje je zaradi specifične geološke zgradbe tal (ilovnata tla) značilno po muhastem obnašanju vode, ki spreminja svoje vodotoke, koplje podzemne rove, brezna na obdelovalnih površinah ter uničuje cestno infrastrukturo (uničevanje muld, spodkopavanje in pokanje asfalta) v kolikor ni pravilno upravljana. Sprotno preventivno upravljanje je nujno tudi za izogib dragih sanacijskih ukrepov kot naprimer podor ceste med Zadnjo in Srednjo vasjo. Potok, ki je povzročil omenjeni podor na državni cesti, še vedno ni urejen in se prosto pretaka po zemljiščih nad obnovljenim delom ceste ter ob padavinah tudi preko opornih zidov in preko ceste. Zelo verjetno bo nekoč ta voda zopet našla pot pod cesto in začela s spodkopavanjem. Takih predelov ob državni in občinskih cestah je še več. Kritičen problem je tudi cesta v polje pod Srednjo vasjo/do hiše Mlaka 8, kjer voda zaradi neurejenosti ob vsakem deževju odnaša pesek na travnike, na cesto pa ga je potrebno neprestano ponovno dovažati (nepotrebni stroški in delo).

Rešitev: OR pristopi k izgradnji poterbnih manjkajočih sistemov odvodnavanja, problematika skupaj s konkretnimi problemi in lokacijami je bila že večrat posredovana OR, vendar dosedaj še ni bilo odziva.

Zadnja vas: ureditev priključka na državno cesto in rekonstrukcija ceste do Mlake

Priključek je bil že večkrat idejno narisan, nikoli do projektnega nivoja in korektno ovrednoten. Priključek je zelo nevaren zaradi nepreglednosti in je že bil vzrok prometnih nesreč, na žalost že tudi z udeležbo kolesarja in njegovimi telesnimi poškodbami v zadnjem letu. Nikakor ne smemo dopustiti, da se bo delo na tem problemu začelo še, ko bo prišlo do prve smrtne žrtve. Želimo, da OR sliši naše opozarjanje na perečo problematiko še pravočasno. Problematika čaka na reševanje že več kot 10 let.

Rešitev: OR mora takoj pristopiti k izdelavi priključka.

Prav tako mora OR pristopiti k rekonstrukciji občinske ceste Zadnja vas-Mlaka odsek Zadnja vas-Sv. Lucija. Na tem projektu so bile pobude podane na OR že v 2015, vendar se še ni premaknilo in sicer v sledečem vrstnem redu: ureditev lastniških razmerij, ureditev odvodnavanja meteornih voda ob cesti, rekonstrukcija ceste. Zaradi neprimernega ustroja ceste in nerešenega odvodnavanja cesta še hitreje propada. Pravilna rešitev bi bila poleg ureditve odvodnavanja še zamenjava celotnega ustroja pod cesto, saj se trenutna asfaltna prevleka nahaja zgolj na 10 cm gramoznega nasutja, pod katerim je zemlja.

Rešitev: OR pristopi čim prej vsaj k prvim dvem točkam: ureditev lastniških razmerij in odvodnavanja, da se zaustavi nadaljnje propadanje ceste.

Srednja vas: ureditev priključka na državno cesto

Priključek poljske poti v Srednji vasi oz. ceste do hiše Mlaka 8 je zelo nevaren in nepregleden. Poleg varnostnega vidika je problematičen tudi funkcionalni vidik, saj novejša in večja kmetijska mehanizacija ne more dostopati do obdelovalnih površin pod vasjo Srednja vas. V preteklosti je bila s strani sedanjega župana OR že podana obljuba, da se bo zgradil nov priključek s priklopom na državno cesto nekoliko bolj proti Slatni.

Rešitev: OR mora izpolniti obljubo župana in izvesti priključek.

Sanacija državne ceste skozi Podgoro

Nadaljevati je potrebno obnovo državne ceste, sploh v naselju Slatna je bila po izgradnji občinskega vodovoda slabo rekonstruirana, zato je ta odsek prvi na vrsti za obnovo. Skozi naselje Slatna bi bilo potrebno zgraditi pločnik za zagotavljanje varne šolske poti otrokom na poti do avtobusnega postajališča. KS Begunje je pozvala DRSI (Direkcijo za infrastrukturo Republike Slovenije) k razširitvi ceste / prestavitvi kamnitih opornih zidov na začetku Srednje vasi ter na koncu Zadnje vasi (gledano iz Begunj). Postopki so v teku, sodelovanje z DRSI je korektno.

Rešitev: Tudi OR mora aktivno pristopiti k pritiskanu na DRSI RS glede čim hitrejše sanacije državne ceste, OR mora pripraviti projekt izgradnje pločnika skozi Slatno ter ga zgraditi.

Cesta proti Hlebcam

Proračun za l. 2021 planira načrt prenove ceste Lesce – Begunje. Tako odmaknjeno planiranje pomeni, da ceste, ki potrebuje tudi kolesarsko pot, še dolgo ne bo. To je za kraj kot so Begunje, ki ga obišče veliko turistov, nesprejemljivo.

Cesta ima od odseku trgovina – križišče s cesarsko cesto nekaj nevarnih in prometno slabih toč:

  • priključki na parkirišča Elana
  • glavni vhod Elana; -priključek iz Poljč
  • priključek iz Zgoše
  • križišče s cesarsko cesto

Ob tem manjkajo kolesarske in pešpoti.

Rešitev: rebalans proračuna.

Rantzingerjeva vila

Objekt je v občinski lasti in vseskozi je v njem bilo jedrno krajevno dogajanje (kultura). Preveri naj se možnost njene dogradnje in sanacije za osrednje kulturno središče kraja.

Rešitev: Idejni načrt

Dolina Drage, grad Kamen in Krpin

Uvod Ob vse večji priljubljenosti prostočasnih in športnih aktivnosti na prostem (pohodništvo, kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, gobarjenje…) ter ob sočasni konstantni rasti turističnega obiska v Občini Radovljica, v TIC Begunje zaznavamo vedno večji pritisk obiskovalcev na gorato zaledje Krajevne skupnosti Begunje. Najbolj je izpostavljeno območje doline Drage in Krpina, prometno pa je močno obremenjeno tudi izhodišče pohodniških poti v središču vasi. Kljub siceršnjemu upadu tujih gostov v času globalne pandemije, pritisk obiskovalcev na rekreacijska območja v naravi ni pojenjal. Celo več, v času regijskih in občinskih zapor se je celo stopnjeval. Naravni prostor močno povečan obisk še nekako prenese, čeprav se tudi tu pojavlja vedno več problemov. Vsako leto samoniklo nastajajo novo uhojene steze, kar posledično prinaša motenje divjadi, erozijo zemljine ter potencialne konflikte z lastniki zemljišč. Povečuje se tudi količina odpadkov v naravi, neposredno ob poteh doživetje naravnega okolja kazijo pasji ter človeški iztrebki. Za naravo je obremenjujoče tudi neurejeno (mestoma povsem stihijsko) parkiranje osebnih vozil, s katerimi obiskovalci žal silijo vse globje v naravno okolje. Posebej problematična je vožnja z motornimi kolesi v naravnem okolju , problem je posebej izrazit v dolini Belega potoka, pa tudi na Kališču in Gojzdecu. Mnoge od naštetih težav bi lahko odpravili s celostnim in sistematičnim urejanjem obiska v gorskih dolinah Drage in Krpina. Z ureditvijo parkirišč (oz. urejenih dostopnih točk) bi lažje usmerjali obisk, poskrbeli bi za umirjanje prometa ter posledično zmanjševali negativne vplive na naravno okolje. V neposredni soseščini si lahko ogledamo kar nekaj lepih primerov dobre prakse (Dolina Završnica, Bohinj, Dolžanova soteska…) Skrajni čas je, da tudi Občina Radovljica (kot vedno bolj prepoznavna turistična destinacija), pristopi k reševanju te problematike in primerno infrastrukturno uredi svoje najlepše alpske doline. 

ZAŠČITA DOLINE DRAGE 

Izdelana projektna naloga, ki je osnova za nadaljnje delo. Ureditev parkirišč nasproti pokopališča, umiritev prometa in namestitev zapornice, plačljiva parkirišča. Vse je bilo poslano na OR za ureditev prometa in parkiranja na območju KS.

  1. Dolina Draga – Oris problematike in predlogi za ureditev Dolina Draga predstavlja izredno priljubljeno izhodišče za planinske pohode na Begunjščico (Roblekov dom, Planina Planica, Poljška Planina) ter prehodne ture v Karavankah (Preval – Ljubelj, Završnica Stol). Tudi sama dolina s kulturno-zgodovinskimi vrednotami (Grad Kamen, grobišče talcev, obeležja NOB) ter naravnimi privlačnostmi (soteska Luknja, Ledena trata, potok Begunjščica) sama po sebi predstavlja cilj turističnega obiska in rekreacije. Velika večina obiskovalcev v dolino vstopa z osebnimi avtomobili, pri tem so njihovi motivi in ravnanje različni. Izletniki-turisti si navadno želijo ogledati grad Kamen, pri čemer naletijo na pomanjkljivo parkirno signalizacijo. Ko se zapolnijo tri prosta parkirna mesta ob mostu “Pri Vazarju” (parc. št 221/4 K.O. Begunje, pogosto parkirajo vzdolž kamnitega zidu (parc. št. 1884/1 K.O. Begunje), s tem ovirajo pretočnost občinske ceste Begunje – Draga ter ogrožajo prometno varnost. Nekateri se opogumijo in sledijo (privatno nameščenemu) smerokazu, ki jih usmerja na parkirišče neposredno pod gradom Kamen (parc.št. 228/10 in 228/4. obe K.O. Begunje). To parkirišče je z umestitvijo pitnika (pobuda TD Begunje) in pripravo kanalizacijskega priključka že dobilo prve nastavke za urejeno dostopno točko/parkirišče.

Predlog: Parkirišče P1 Grad Kamen Zemljišča so v lasti Občine Radovljica, potrebno bi bilo vidneje označiti parkirni prostor, dodati lesene klopi, smetnjake, informativno/pozdravno tablo ter urediti stranišče (lahko tudi v pritličju stavbe grajske pristave). Slednje je v vsakem primeru neobhodno potrebno – tudi v oziru rastočega turističnega obiska gradu Kamen. Tisti, ki ne najdejo poti do parkirišča pod gradom, navadno parkirajo na zelenicah “Pod pasjimi pečmi” oz. pod vadbenim poligonom Društva gorske reševalne službe Radovljica (parc. št. 1533/1, K.O. Begunje). S tem prometa sicer ne ogrožajo, vendar po travnikih parkirana pločevina močno kazi krajinsko podobo ene najlepših vedut doline Drage (ozka tesen med gradom Kamen in Studorjem) ter onečašča tam stoječe spomenike NOB. Predlog: Z ličnimi lesenimi stebrički se fizično onemogoči parkiranje vozil vzdolž ceste Pod pasjimi pečmi. Najbolj ozaveščeni obiskovalci gradu Kamen se potrudijo še nekaj sto metrov naprej do parkirišča pri pokopališču talcev. Tukaj jih pogosto pričakajo skladovnice lesa, kupi sekancev ter parkirani gozdarski tovornjaki. Zaradi lesne manipulacije je površina parkirišča pogosto nevozna, blatna oz. posuta z odpadlim lubjem, žagovino ter drugimi lesnimi odpadki. Površina je bila pred časom uporabljena kot deponija za gradbeni material, uporabnik površin po zaključku del ni povrnil v prvotno stanje. Obiskovalci vozila navadno stihijsko parkirajo ob rob parkirišča, s tem pa onemogočijo optimalno izkoriščenost parkirnih površin.

Predlog: Parkirišče P2 (Pokopališče talcev) Občina Radovljica odkupi (oz.zamenja) parkirišče od agrarne skupnosti in ga infrastrukturno uredi. Površine za parkiranje se preplastijo z asfaltno prevleko, na površini se označi shema parkirnih mest za kar najboljšo razporeditev parkiranih vozil. Na pomolu nad potokom Begunjščica se uredi počivališče s klopmi, koši za odpadke, ograjo in informacijsko tablo. Med turistično sezono se v lično leseno zaslombo umesti kemično stranišče. Prek potoka Begunjščica se izvede lesena brv, s katero se olajša obisk gradu Kamen za avtobusne skupine ter razbremeni južni dostop do gradu. Severna pristopna pešpot do gradu se uredi po javnem dobrem (parc. št. 1807, K.O. Begunje). Poseka se obvodna vegetacija in tako odpre pogled na severno veduto gradu Kamen (predhodno že pridobljeno pozitivno mnenje ZGS in ARSO – Sektor območja zgornje Save). Lesno manipulativne dejavnosti se v celoti preseli na zgornje parkirišče ( “Pri požgani žagi”) oz. se za to uredi prostor na skrajni severni strani parkirišča. 

Cilj: Obiskovalce doline Drage z urejeno vstopno točko nagovorimo, da svoja vozila parkirajo na utrjenem parkirišču in pot po dolini nadaljujejo peš. Smetnjaki in stranišča zmanjšajo negativne vplive na prostor, informativno/interpretacijska tabla obvešča obiskovalce o infrastrukturi pohodniških poti ter vrednotah prostora. Podoben primer dvonamenske rabe površin srečamo potem še vzdolž celotne doline. Meja med površinami namenjeni gozdarski ter pašni dejavnosti ter parkirišči ni jasno določena. Gospodarske dejavnosti agrarne skupnosti ter lastnikov gozdov morajo imeti v dolini tudi v prihodnosti prednost pred rekreacijskimi funkcijami prostora – to pa se najlažje (in v obojestransko korist) doseže prav z določitvijo namembnosti posameznih površin. Mnogi planinci silijo z osebnimi vozili čim višje v dolino, ko zmanjka parkirnih površin v Medvodju in v Pruhu se vozila parkirajo vzdolž ceste, ter na površinah namenjenih skladiščenju lesa. 

Predlog: Na zgornji rob parkirišča pri pokopališču talcev se umesti prometni znak Prepovedana ustavitev in parkiranje (2236). Plato južno od nekdanje žage se očisti, razširi in nameni izključno skladiščenju lesa. Na most prek potoka Begunjščica se umesti znak za prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za lastnike zemljišč”. Očisti in uredi se tudi manipulativna površina za skladiščenje lesa nasproti Junčovca (pot na Kosorepovec/ v Loke), parkiranje dovoljeno samo lastnikom zemljišč. Parkirišče P3 (Draga) Neposredno nasproti gostišča Draga Občina Radovljica od agrarne skupnosti odkupi uredi obstoječa parkirišča, jih dodatno nasuje ter uredi – Parkirišče št. 2. Zasebno parkirišče v lasti TD Begunje pri gostišču Draga še naprej ostaja rezervirano izključno za goste gostinskega lokala. Parkirišče P4 (Pruh) Parkirišče na parc. št. 1882 (last Občine Radovljica) se označi kot zadnje uradno parkirišče v dolini Draga. Na koncu parkirišča se umesti prometni znak prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za lastnike zemljišč”. Parkirišče v Medvodju se v luči varstva narave in nižje ležečega vodnega zajetja ukine oz. se na njem uredi počivališče s klopmi ter informativno tablo. Lep nastavek za to je klopica “V lepi Dragi”, ki jo je na lokacijo namestil prostovoljec Pavel Resman. Poleg ureditve parkirišč se spodbuja tudi druge (že obstoječe) projekte trajnostne mobilnosti. Lambergova pot, kot ena od tematskih pohodniških poti Turističnega Društva Begunje, že več kot desetletje nagovarja izletnike in turiste k obisku doline Drage peš iz Begunj. Pot je bila leta 2020 v skupnem projektu JZTKR, OR ter TD Begunje na novo označena in je odlično obiskana. Turistični avtobus Hop-On Hop-Off Radolca vsak četrtek v juliju in avgustu obratuje na relaciji Begunje – Draga – Begunje, ter omogoča obisk zatrepa doline na trajnostno mobilen način. Sistem izposoje koles Gorenjska.bike med domačini zaradi zapletenega postopka izposoje ni povsem zaživel, prav tako je izrazito neprijazen tujim turistom (spletna stran za registracijo je npr. dostopna samo v slovenskem jeziku). Z majhnimi prilagoditvami sistema bi le ta lahko dosegel širši krog uporabnikov, ter nagovoril potencialne obiskovalce k obisku doline Drage s kolesom. 

RAZVOJ KRPINA 

PRO predvideva izdelavo OPPN Krpin. KS je pripravila več predlogov vsebin, a OR dokumenta ne začne, čeprav je v KS vseskozi prioriteta. Območje je že več kot 50 let namenjeno za prireditve in vstopna točka domačinov in obiskovalcev za krajše ali daljše ture.

Oris problematike in predlogi za ureditev Krpin (predvsem za obiskovalce iz bližnjih urbanih središč) predstavlja priljubljeno izhodiščno točko za vzpon na Sv. Peter, pogosto se uporablja tudi kot izhodišče za pohode na Poljško Planino prek Kališča, ter kot sekundarno izhodišče za Lambergovo pot. Izredno dobro obiskana in priljubljena je tudi prenovljena telovadna steza Trim Krpin. Krpin premore večje urejeno parkirišče v lasti Občine Radovljica. Z nedavno ureditvijo bankin in odstranitvijo neželenih zatravitev v avgustu 2020 se je povečala kapaciteta in uporabnost parkirišča, lažja je tudi dostopnost do informativne table. Turistično društvo Begunje je lani tudi prenovilo sanitarije v bifeju Krpin, ki služijo tudi kot brezplačna javna stranišča. Mnogim planincem parkirišče vseeno ni zanimivo, zato z avtomobili silijo navzgor po dolini Blatnice ter parkirajo ob vodarni Mravlinc ter pod nekdanjim peskokopom “V pruhu”. Ob vodarni je z ureditvijo pitnika nastal prijeten prostor za postanek in počitek, ki pa ga žal popolnoma degradira tam parkirana pločevina. Parkirana vozila ovirajo promet na gozdni cesti proti Sv. Petru in uvoz na vlako v dolino Blatnice. Ob sočasnem zaraščanju degradiranih površin z invazivnimi rastlinami vstop v kanjon prostor daje neurejen vtis, stanovalce v zatrepu doline Krpin pa moti intenziven promet.

Predlog: Na zgornji rob parkirišča v Krpinu se umesti prometni znak prepovedan promet v obeh smereh (2202) s pripisom “Dovoljeno za stanovalce in lastnike zemljišč”. Še naprej se promovira Petrova pot TD Begunje, ki kot izhodišči za vzpon na Sv. Peter koristi parkirišča v središču Begunj ter parkirišče ob bifeju Krpin. Na ponatisu zloženke tematskih pohodniških v Begunjah se obe parkirišči označi s posebno ikono. Za nemoten dostop domačinov do vitalnih funkcij kraja (pošta, knjižnica, frizerski salon) se del parkirišč na izhodišču Petrove poti (območje pred pošto) opredeli kot “modra cona” za kratkočasno parkiranje. 

Rešitev: Občina naj pristopi k izdelavi strokovnih podlag za OPPN Krpin.